Danes
sem z vami hotela deliti malo drugačno objavo.
Moje
življenje se je v prejšnjem letu precej spremenilo in sem marsikaj težkega preživela,kar
je povzročilo,da gledam na življenje z drugačnega vidika. Mogoče nima smisla in
ne bo nikomur pomagalo,ampak vseeno želim to deliti z vami.
Konec
leta 2015 se je v meni začelo dogajati nekaj čudnega,hotela sem se umaknit od
vsega in vsakogar. Bila sem precej sebična in sem zavračala vse dobro,kar sem
imela,ampak mislim,da je bilo to potrebno,da sem začela spoznavati sebe. Na
začetku leta sem se razšla z osebo,ki mi polek družine pomeni največ na
svetu,bilo je hudo,zame je še zdaj,ampak za njega je bilo tako najboljše.
Moje
življenje se je začelo spreminjat. Spoznala sem oziroma sem obnovila stike z
kar nekaj ljudmi. Bilo je super, imeli smo se najbolje in smo si pomagali ter
si stali ob strani. Ampak ni dolgo trajalo. Mislim,da smo bili preveč časa
skupaj in nismo dobro vplivali več drug na drugega. Ja,zveni smešno,ampak lahko
si z nekom preveč časa in zato odnos trpi. Začeli smo se nekako deliti v
skupine,živcirali smo drug drugega in to je z nas privleklo najslabšo verzijo
samih sebe. Vsi smo postali nekako hinavski. Počutila sem se sama in zmedena.
Sama
sem tak tip človeka,ki ne mara kreganja,dretja,soočanja,hočem ugoditi vsem,če
se le da in to te v življenju včasih stane. Na začetku mesca Avgusta so mi
skoraj vsi obrnili hrbet,izmišljali so si stvari,da sem izgledala kot največja
p****** v mestu. Spoznala sem,da marsikdo ni bil moj pravi prijatelj,tisti,ki
pa se niso hoteli kregat,pa so se bali ljudi,ki so zadevo začeli in se bali
pogovarjat s mano pred njimi. Dosti noči sem prejokala,ker sem bila
razočarana,da se lahko nekdo pri 20+ letih obnaša tako grdo,da se ljudje
počutijo ustrahovane ali pa se jih tako bojijo,da se jim podrejajo. Prejela sem
grožnje,vsepovsod so se norčevali z mene. Bila sem polna zamere,bolečine.
Avgusta,en
teden pred mojim rojstnim dnevom mi je umrl prijatelj v prometni nesreči.Bil je
eden izmed tistih,ki so me zbadali. Poznala sva se nekaj mesecev,ampak sva se v
teh mesecih super razumela. Vse zamere so izginile,njegova smrt me je čisto
potrla,že zaradi načina. Najne zadnje besede so bile grozne,zaradi tega
kreganja in upam,da mi oprosti. Njegova smrt mi je pomaga življenje gledati z
drugačne perspektive. Naučila sem se nekaj pomembnega,kar sem imela vedno v
glavi,ampak zaradi vsakodnevnega živjenja ne premišljuješ o tem...CENI TO KAR
IMAŠ. Sama sem začela premišljevat tako:
˝Odpuščaj,če
pa ne moreš pa bodi pripravljen človeka vsaj razumeti. Njemu sem
odpustila,moram še drugim.˝ Bilo je težko,nisem mogla priti do točke,da ne bi
bila jezna. Potem sem začela premišljevati o vsakem posamezniku in pomislila
kakšni je njihov karakter,življenje,odnosi,ki jih imajo s drugimi ter kaj so
oni že preživeli. Pomislila sem,kaj bi jih pripeljalo do tega,da so mi to
storili in sem jih začela razumeti. Mislim,da je treba odpuščat in pozabit na
negativno,saj tudi če smo jezni na nekoga,ga imamo radi,ga cenimo in je
pomembno samo to,da so živi in zdravi.
Ko
sem to spoznala sem se pobotala s nekaterimi ne pa z vsemi. Sem jim
odpustila,ampak ne morem jih imeti v življenju saj hočem čim več pozitivnega v
življenju. Marsikdo mi je rekel,da naj se jim nekako maščujem. Ne maram maščevanja,saj
mislim,da se vse zgodi z razlogom in da karma obstaja. Od tistega časa je
življenje res vrnilo nekaterim. Zgodilo se jim je skoraj isto kot meni in so mi
rekli ljudje,da sem lahko vesela,da se jim je slabo vrnilo. Ampak ni bilo tako.
Nikomur ne privoščim slabega,ampak mislim,da se človeku ne zgodi nič takega kar
ne more prenesti ali preživeti.
Prijateljski
odnosi so se izboljšali,ampak še vedno nekaj ni bilo v redu. Še zdaj ni. Nevem,če
je to tesnoba kar čutim ali spotlačena čustva,ampak me mnogokrat stisne v srcu
in želodcu,težko diham in čutim strah. Mislim na vse slabo v življenju,pogrešam
to kar nimam in se dejansko smilim sama sebi.
Kaj mi pomaga pri tem?
Pomislim,na
to,kar sem napisala prej.
2. Pomislim
na vse dobro kar imam. Cenim to kar imam,saj nekateri nažalost nimajo te
sreče,da bi imeli družino npr.
3. Prepričujem
se,da bo nekoč bolje,da to preživljam,da bom močnješa.
4. What
doesn’t kill you,makes you stronger.
5. Pogledam
smešne posnetke,gledam stare slike. Ja verjeli ali ne,smešni youtube posnetki
pomagajo.
Upam,da
vam je to pomagalo,da me bolje spoznate in če se počutite enako,da vam to
pomaga in se vsaj ne počutite same.
